Obećaj mi, kad budemo sijedi, da ćeš i tad reći da vrijedi.

Prve noći, na hladnoj klupi,
bili smo smiješni, mladi i glupi.
I plesali smo bez glazbe, k'o mali,
a da je to to, oboje smo znali.
Obećaj mi, kad budemo sijedi,
da ćeš i tad reći da vrijedi,
da ćeš me i tad, crvenih obraza,
ljubiti k'o one noći, usred mraza.
Obećaj mi da ćeš šaptati tiše,
kad kuća na unuke miriše.
Obećaj mi, kad budemo sijedi,
da ćeš i tad reći da vrijedi.
Pa prvi stan, i prve svađe,
i pomirenja, svako slađe.
Pa godine lete, ja ih ne brojim,
dok god kraj tebe stojim.
Obećaj mi, kad budemo sijedi,
da ćeš i tad reći da vrijedi,
da ćeš me i tad, crvenih obraza,
ljubiti k'o one noći, usred mraza.
Obećaj mi da ćeš šaptati tiše,
kad kuća na unuke miriše.
Obećaj mi, kad budemo sijedi,
da ćeš i tad reći da vrijedi.
Pedeset zima, na istoj klupi,
i opet smo, k'o onda, mladi i glupi.
I pijemo, k'o nekad, topli čaj,
i ti mi kažeš: ruku mi daj.
Obećaj mi, kad budemo sijedi,
da ćeš i tad reći da vrijedi,
da ćeš me i tad, crvenih obraza,
ljubiti k'o one noći, usred mraza.
I evo nas, i oboje smo sijedi,
i ti mi šapneš: vrijedilo je. Vrijedi.
Ljubiš me, crvenih obraza,
k'o one noći, usred mraza.
Obećaj mi…
obećala si.
Verz za deljenje
Vprašanje za vas
Kaj bi si želeli, da vam nekdo obljubi za starost?
Ali pa mi povej svojo zgodbo s to pesmijo →






